Obrezovanje pomeni selektivno odstranitev določenih delov v korist celotne rastline. Obrezovanje je vrtnarska praksa, ki je pogosto napačno razumljena in nepravilno izvajana. Vse prepogosto se ljudje prepozno odločijo za obrezovanje. V tem primeru rastlina že močno preraste predviden prostor, zato je potreben močen rez, ki lahko vodi v propad rastline.
Obrez žive meje se mora vršiti že od mlade rastline naprej, najbolje že kmalu po tem, ko je rastlina presajena. Nikoli ne poskušajte doseči želene višine žive meje v eni sezoni, saj bo taka žive meja tanka in na dnu odprta. Gosto živo mejo je potrebno razvijati počasi in namenoma. Strižena živa meja potrebuje redno oblikovanje, medtem ko ga prosto rastoča živa meja zahteva manj. Pri cvetoči živi meji je potrebno opraviti pravilen rez ob pravem času, da le-ta spodbudi cvetenje. Listopadne vrste žive meje obnavljamo pozimi, zimzelene pa spomladi. V letu pred in po obrezovanju žive meja je potrebno dobro gnojenje in zastiranje, da vzpodbudimo zdravo, močno rast.
Redno gnojenje grmovnic je priporočljivo v spomladanskem času. Skrbeti moramo tudi za redno odstranjevanje plevela, ki se razrašča pod živo mejo. Redno obrezovanje pri grmovnicah zagotavlja dobro olistanost. Grmovnice v sušnih obdobjih zalivamo redno in temeljito.
Odgovor na vprašanje kako pogosto je potrebno obrezovanje je odvisno od tega, kakšen izgled želimo. Na splošno pa velja, da neobrezane in nenegovane rastline zadušijo liste spodaj, pa tudi spremenijo obliko žive meje. Pogostost obrezovanja pa je odvisna tudi od vrste rastline, letnega časa in želenega videza.